Z ROKO V ROKI – Projekt za dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti
Šole v občini Ormož so spletle mrežo pod imenom »Z roko v roki« z namenom širjenja pozitivih odnosov, čuta za sočloveka in pomoči med učenci. Pomemben del mreže je tudi povezovanje šol med seboj ter z lokalno skupnostjo. V mreži šol sodelujejo OŠ Velika Nedelja (šola koordinatorica, Nina Žnidarič), OŠ Miklavž pri Ormožu (Petra Lah), Gimnazija Ormož (Lenka Keček Vaupotič) in OŠ Ormož (Alenka Šalamon). Rdeča nit projekta je spodbujanje prostovoljstva med mladimi in spodbujanje k večji pripadnosti domačemu kraju.
Projekt »Z roko v roki« je financiran v okviru sredstev evropskega socialnega sklada in s sofinanciranjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Namen projekta je dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Dejavnosti, ki se izvajajo na šolah v okviru projekta, so ob že navedenih vodilnih področjih vezane tudi na poklicno orientacijo, dejavnosti za dvig bralne kulture, izobraževalno-ustvarjalne delavnice in prireditve.
Opredelitev socialnega in kulturnega kapitala
Glavna značilnost socialnega kapitala so pozitivni odnosi. Pomembni sta tako količina kot tudi kakovost socialnih stikov, ki jih vzpostavlja posameznik v okolju, v katerem živi in dela, se pravi, v družini, v šoli, med vrstniki in v širši skupnosti.
Socialni kapital označujejo:
- skupna pravila in vrednote,
- dobro razvite socialne mreže,
- visoka raven zaupanja,
- visoka državljanska zavzetost,
- simboli in obredi,
- soodvisnost in vzajemnost,
- prostovoljstvo in dejavnosti skupnosti.
Višji je otrokov socialni kapital, bolj se čuti povezanega s skupnostjo, večji je njegov občutek blagostanja in večja je verjetnost, da bo v šoli uspešen ter bo v njej vztrajal.
Kulturni kapital vključuje demografske značilnosti in zdravje posameznika: vrednote, tradicijo, vzgojo in omiko, jezik, znanje, veščine, poznavanje pravil in motivacijo pa tudi posedovanje knjig, slik ali oblačil. Najpogosteje ga merijo s stopnjo izobrazbe. Bourdieu (1997 v Fulcher in Scott 2011, 314) z opredelitvijo kulturnega kapitala opozarja na pomembno korelacijo med posameznikovim družbenim razredom, kulturo in izobraževanjem.
Vzeto iz: http://sk.solazaravnatelje.si/
Dejavnosti za dvig socialnega in kulturnega kapitala
Šole in vrtci gradijo socialni in kulturni kapital tako, da vzpostavljajo medsebojno zaupanje in spodbujajo kulturo dialoga z raznolikimi dejavnostmi znotraj šole ter dejavnostmi, ki povezujejo šolo z okoljem. Načrtovane morajo biti v pravem razmerju. Pretiran poudarek notranjemu povezovanju ima učinek »superlepila« in povzroča poleg homogenosti, dobrih odnosov in počutja tudi samozadostnost, tekmovanje navzven in izključevanje okolja. Te slabosti šola presega s povezovanjem z drugimi (premoščanje), ki ima učinek z »WD-40« naoljenega mehanizma in omogoča oblikovanje mrež in neodvisnih odnosov, vključevanje drugih, pluralizem, heterogenost in sodelovalnost navzven.
Vzeto iz: http://sk.solazaravnatelje.si/
a) v povezovanju z okoljem
- skupni izobraževalni projekti šole in skupnosti;
- skupni raziskovalni projekti šole in skupnosti;
- skupni kulturni in športni dogodki;
- dejavnosti s področja karierne orientacije;
- pomoč družinam v težavah, reševanje skupnih problemov;
- mednarodni projekti;
- vključevanje učencev v prostovoljne, nevladne organizacije;
- vključevanje prostovoljcev v šolo;
- šola je prostor srečevanja širše skupnosti.
Vzeto iz: http://sk.solazaravnatelje.si/
Dejavnosti projekta lahko spremljate tudi na Facebooku.
