Karin Hržič, Jelka Kovačič, Teodor Kolarič in Otilija Kolarič so s projektno nalogo “Peka kruha nekoč in danes na ormoškem območju“ na nagradnem natečaju medgeneracijskega sodelovanja na tehničnem in naravoslovnem področju (ki ga je organizirala ZOTKS) dosegli 1. mesto.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v okviru 10. festivala za tretje življenjsko obdobje razpisala nagradni natečaj za projekte medgeneracijskega sodelovanja na tehniškem in naravoslovnem področju.
Namen natečaja je bil spodbuditi sodelovanje med posamezniki in posameznicami različnih generacij ter inovativnost in ustvarjalnost, ki temelji na združitvi bogatih izkušenj, znanja in modrosti starejših, z znanjem in spretnostmi mladih. Predmet natečaja so bili projekti, ki so jih družno pripravljali starejši in mlajši na način, da so povezali tradicionalna in starodavna znanja ter veščine s sodobnimi tehnologijami.
Na natečaju so lahko sodelovali projekti, pri pripravi katerih so sodelovale najmanj dve in največ štiri osebe, od katerih je morala biti vsaj ena oseba starejša od 60 let in vsaj ena oseba mlajša od 20 let. Za izbrano področje je bilo potrebno pripraviti projektno nalogo v pisni obliki, lahko pa tudi izdelek. Tudi na naši gimnaziji smo se odločili za timsko medgeneracijsko sodelovanje, in sicer z družino Kolarič, z željo da naš prispevek pripomore k ohranjanju naravne in tehniške dediščine našega kraja. Zanimalo nas je, kako so kruh pekli nekoč, zato smo v tem projektu našli odlično priložnost za pridobivanje novega znanja. Starodavna znanja in veščine pri peki kruha nam je z velikim veseljem pokazala gospa Otilija Kolarič, babica dijaka Teodorja Kolariča. Skupaj s sošolkama Karin Hržič in Jelko Kovačič so se s peko kruha v krušni peči v stari kmečki črni kuhinji na nek način za kratek čas vrnili v preteklost. Po peki v domači črni kuhinji so se naslednji dan že navsezgodaj odpravili na kmetijo Kralj v Pavlovcih, kjer kruh še zmeraj pečejo na stari način, torej po starih receptih in v krušni peči, vendar ga zaradi količine peke umesijo strojno. Tam je delo potekalo veliko hitreje. Pestro izbiro kruha, ki ga imamo dandanes na voljo, nam nudi raznolikost žitaric in prav je, da so dijaki spoznali nekaj osnovnih in najpogosteje rabljenih. Naučili so se nekaj o zgodovini, poreklu, razširjenosti, rastišču, pridelovanju in gojitvi žit, kot so: pšenica (Triticum aestivum), pira (Triticum spelta), koruza (Zea mays), oves (Avena sativa), rž (Secale cereale) ter ajda (Fagopyrum spec.). Skratka, beseda je kruh postala. Mmmm … kako je bilo dobro in je dišalo po spominih …
Naša projektna naloga skupaj z videoposnetkom in s knjižico babičinih receptov je bila na naše veliko presenečenje med 21-imi projekti nagrajena s 1. mestom. Na razstavnem prostoru Zveze za tehnično kulturo Slovenije na 10. festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani (30. septembra 2010) smo predstavili različne vrste domačega kruha. Pridnost, domačnost in čudoviti okusi sveže pečenega prleškega kruha so potešili veliko radovednih obiskovalcev.
Mentorici: Vesna Pintarić in Lenka Keček Vaupotič
