Debata ima na Gimnaziji Ormož že dolgo tradicijo in veliko uspehov.

V šolskem letu 2009/10 se ponovno »vračamo na sceno«. Veseli smo zlasti tega, da so v velikem številu postali debaterji dijaki 1. letnikov. Nekateri med njimi so preživeli tudi že svoj »debatni krst« – v začetku novembra so se pod mentorstvom profesorice Nine Cerkvenik udeležili mednarodnega debatnega turnirja v Ljutomeru.   V hudi  konkurenci so naši tekmovali med drugim proti nekaterim angleškim ekipam, pa tudi proti zmagovalcem – Korejcem. Čeprav ekipno ni bilo vidnejših uvrstitev, so vsi zamgovalci. Začetniki v tem novem, svetovnem formatu, so bili borbeni do konca. V klubu nimamo študentske podpore kot drugje, maloštevilčni smo proti večjim šolam in pripraviti se za štiri različne teme, je obsežno delo; za majhno šolo in klub velik zalogaj.

Dobili pa smo nov zagon in pridno nabiramo tudi izkušnje debatiranja v slovenščini. Debata, ki sta jo 21. novembra na Radiu Prlek izvedli naši debaterki Jasmina in Damijana, spada pod okrilje projekta TUDI TVOJE MNENJE ŠTEJE – Z RAZPRAVAMI DO NAŠE EVROPE. Gre za projekt, ki ga koordinira Zavod za kulturo dialoga – ZiP, podpira pa Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Cilj projekta je, da bi čim več prebivalcev Slovenije razmišljalo in govorilo o najpomembnejših temah Evropske unije, da bi razumeli, zakaj so te teme pomembne tudi za njihovo lokalno in regionalno okolje.

V okviru projekta je bilo tako že izvedenih precej javnih razprav, za nami je tudi uspešno izpeljan  Debatni maraton v debatnih klubih po Sloveniji – in veseli smo, da smo tudi na Gimnaziji Ormož del te »zgodbe«. Poleg sobotne radijske (21. november) razprave o tem, ali istospolni partnerji smejo posvojiti otroka, smo na Gimnaziji Ormož izvedli še 2 dejavnosti:

–          tako imenovano »fun debate«, torej debato, ki je zabavno obarvana z naslovom »Vse je v kešu« in smo jo 20. novembra izvedli za naše dijake na šoli;

–          sodelovali pa smo tudi na javni razpravi Usoda mladih v Ormožu, ki se je odvijala v ormoškem gradu 21. novembra 2009.

Sklepna prireditev celotnega projekta je bila v petek, 20. novembra 2009, v Državnem zboru. Tudi te prireditve se je pod vodstvom mentorice Renate Bezjak in ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec udeležilo 13 debaterjev iz Gimnazije Ormož. Pred začetkom sklepne prireditve smo se srečali s poslancem,  gospodom Vilijem Trofenikom, ki nam je razkazal parlament in povedal nekaj o njegovem delovanju. Z galerije smo si v živo ogledali sejo poslancev, nato smo se preselili v malo dvorano, kjer nas je najprej nagovoril minister za šolstvo in šport, gospod Lukšič. Nato se je v plenarnem delu zvrstilo več govorcev, ki so bili tudi sicer udeleženi v projektu. Za zaključek nas je s kosilom v restavraciji parlamenta pogostil gospod Trofenik.

 

Vabimo vas, da več o projektu preberete na spletnem naslovu www.tvojemnenjesteje.si

——————————————————————————–

Kaj je debata?
Debata ni »čvekanje«, ampak gre za tekmovanje med dvema ekipama, ki debatirata o določeni temi. V Celju smo na primer debatirali o vstopu v NATO ter o najstnikovi zasebnosti. Ekipi na podlagi preverjenih informacij ena drugi spodbijata dokaze in navajata svoje argumente. Debata nam lahko koristi tudi v življenju, saj je na vsako stvar potrebno gledati z obeh strani, s pozitivne in z negativne. Na podoben način, kot se rešujejo stvari pri debati, se lahko rešujejo tudi v življenju.

Kdo sodeluje v debati?
Sodelujeta 2 ekipi (pozitivna, ki se strinja z resolucijo in negativna, ki ji nasprotuje). Vsaka ekipa šteje 3 govorce. Tu so tudi časomerilec, sodnik in seveda radovedna publika.

Kako debata poteka?
Verjetno si predstavljate, da sedemo za okroglo mizo, naročimo kavo in se pogovarjamo. No, zmotili ste se! Vsaka ekipa ima svoj prostor, vmes je govorniški prostor, nasproti pa sedita časomerilec in sodnik.
Zdaj pa bistvo: Vsak govorec ima točno določen cas govora, med govori pa poteka navzkrižno spraševanje, ki je tudi časovno omejeno.

Kako debatirati?
Vljudno, prepričljivo, energično.

Na kaj moramo biti pozorni?
Da ne priznamo nič, kar bi bilo v našo škodo, da ne držimo rok v žep, da čim več govorimo na pamet – da ne beremo, zelo pomembno pa je, da opazujemo časomerilca, ki nam z gestami kaže, koliko časa še imamo na voljo.