Dijaki prvega, drugega in tretjega letnika Gimnazije Ormož so se v sredo, 17. novembra 2010, v okviru medpredmetnega povezovanja udeležili dveh ekskurzij po Sloveniji in tako doživeli pouk v naravni učilnici.

Prvi in tretji letnik sta na Krasu v Škocjanskih jamah preučevala in raziskovala kraški relief in življenje v kraškem podzemlju.

velenje.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Škocjanske jame so pr UNESCU uvrščene v seznam svetovne dediščine in zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot osem tisoč jamami v Sloveniji. Leta 1999 so bile z Ramsarsko konvencijo imenovane za prvo podzemno mokrišče na svetu. Dijaki so opazovali splet jam, udornic, ponorov, naravnih mostov, številne raznobarvne in orjaške kapnike različnih oblik, orgle in čudovite ponvice. Skozi teče reka Reka, ki daje celotnemu spletu poseben pečat. Sledil je ogled Tehniškega muzeja Bistra na Ljubljanskem barju, kjer so bili navdušeni nad zbirko cestnih vozil, demonstracijami Nikole Tesle in elektro delavnicami.

Dijaki drugega letnika so obravnavali ekološko problematiko Velenjske kotline. V okviru inštituta za raziskave Erico Velenje so v ekološki delavnici spoznavali spreminjanje Šaleške kotline po drugi svetovni vojni. Zaradi usedanja v premogovniku lignita so nastala umetna jezera. Izkopavanja so prinesla novo priselitveno mesto Velenje in močno gospodarstvo (TE Šoštanj in Gorenje), pomembno za vso Slovenijo. Presenečeni so bili nad hitrim spreminjanjem okolja, ki jih pri nas v Ormožu niso vajeni. Po delavnici je sledil ogled petega bloka TE Šoštanj. Najbolj zanimiv del ekskurzije je bil ogled Muzeja premogovništva Slovenije – podzemlja v premogovniku Velenju, kjer so se oblekli v »knape«, vzeli malico in z dvigalom spustili v rove. Doživeli so delo v premogovniku nekoč in danes. Na poti nazaj so si v Celju ogledali Stari grad in raziskovali zgodovino Celjskih grofov.

Na strokovno ekskurzijo so se pripravili tako, da so se vživeli v vlogo turističnega vodiča ter delček poti vodili svoje sošolce v slovenskem in tujem jeziku. Pri delu so aktivno uporabljali zemljevide, se orientirali in reševali delovne liste iz geografije, biologije, zgodovine, fizike idr.

Na koncu so dijaki ugotavljali, da so takšne ekskurzije poučne in zanimive, aktivne in razgibane, koristne in naporne. Uresničen je bil namen, saj so opazovali naravno in kulturno dediščino Slovenije, pridobivali prostorsko predstavo, razvijali pripadnost narodu in državi ter se navsezadnje prijetno družili.

Aleksandra Štih